JP HiFi - шаблон joomla Книги
  • Konjeniški klub Komenda

  • 1

Od začetkov do danes

Od 7. septembra 1947 so v Komendi, takrat še pod okriljem prizadevnega Gasil­skega društva, prirejali konjske dirke vselej ob velikem zanimanju gledalcev. To je bil pionirski čas snovanja, ki je pripeljal do ustanovitve samostojnega konjeniškega kluba v Komendi.

Klub je spontano vzniknil leta 1955, ustanovni občni zbor pa je bil 15. janu­arja leta 1956. Predsednikovanje je takrat prevzel Janko Juhant. Prva podpredsednika sta bila Peter Kmetič in Jože Cibašek, blagajnik Franc Kern in gospodar Maks Kern. Člani so bili še Ivan Kosirnik (Lahovče), Ivan Kosirnik (Dobrava), Janez Koutrec, Franc Dimic starejši, Maks Uranič, Miha Ferjuc starejši, Nande Vode, Franc Seršen, Janez Štrcin, Tine Jagodic in drugi.

Ustanovitev kluba je bila prva potrditev rasti konjeniških prizadevanj v Komendi. Že prva dirka septem­bra 1947 pa je pokazala, da cesta ni dirkališče in konjenikom v Komendi so kmalu prepovedali dirkati skozi vasi. Zato so začeli razmišljati o grad­nji hipodroma. Zemljišče so dobili od kmetijske zadruge, vendar so morali zadružnemu odboru obljubiti, da jim bodo prepustili mrvo, če bodo imeli živino. Vodstvo zadruge je pokazalo veliko razumevanje za želje in potrebe konjeniških delavcev, saj so le-ti zemljo dobili za 90 let. Tako so takrat zapisali v pogodbo.

V rekordnih sedmih dneh

Potem so leta 1955 začeli graditi hipodrom s prvo kasaško stezo, ki je bila dolga takrat samo 400 metrov. Zgradili so jo v rekordnih sedmih dneh. 28. avgusta so imeli za kmečki praznik tudi že velike dirke in organizirali so kmetijsko razstavo, tekmo koscev, igro Veseli dan ali Matiček se ženi, strelske tekme, živinorejsko razstavo in ocenjevan­je živine pa še kmečko veselico za vesel konec celotedenskega praznovanja.

Prvi pionirji kasaštva pred več kot petdesetimi leti oziroma še pred ustanovitvijo kluba so bili Ivan Kosirnik (Dobrava), Franc Sodnik, Johan Koutrec, Miha Škerjanc, Ivan Rebolj, Štefan Ves, Aleš Leopold, Jože Cibašek, Janez Žagar,Ivan Cibašek, Ivan Prosenc, Ivan Kosirnik (Lahovče), Jože Bertoncelj, Franc Seršen, Janko Juhant, Janez Ocepek, Jože Možek in drugi.

Pred 50. leti pa so s polkrvnimi konji dirkali Janko Juhant, Jože Kepic, Janez Kepic, Franc Marinček, Tine Jagodic, Franc Sodnik, Drago Rebolj, Aleš Leopold, Janez Prosenc, Ivan Jamnik, Lojze Berlič, Janez Koncilja, Peter Jenko, Janez Ocepek in drugi.

Prvi pravi kasači pa so bili Flerin, Marinšek, Babič, Krušič, Sršen, Jamnik in Pušenjak.

Nenehen razvoj

Klub je beležil nenehen razvoj in razcvet. Leta 1962 so povečali kasaško stezo na krajevnem hipodromu na 680 metrov. Odkup zemljišča jih je takrat veljal kar 1.200.000 dinarjev. Potem so leta 1976 s pomočjo TKS Kamnik in KS Komenda kupili za 17 konj stare hleve od Emone. Takrat so si za preureditev hlevov (prenova je veljala kar 23 milijonov dinarjev) najbolj prizadevali Janez Kimovec, Nande Vode, Lojze Lah in Janko Juhant, ki je bil predsednik kluba od leta 1955 do 1978. Po letu 1978 pa je predsednikovanje v klubu prevzel Lojze Lah, ki je predsednik še danes.

Slovesno odprtje prenov­ljenih hlevov je bilo leta 1977. Dve leti kasneje so začeli graditi tudi tribuno. Gradnja je veljala 340 milijonov dinar­jev, hkrati pa so začeli misliti tudi na prenovo hipodroma.

Gradbeni odbor je takrat vodil Ivan Cibašek, sodelovali pa so še Ivan Dolenc, Vinko Dolenc, Janez Kimovec, Ivan Resnik in Miha Tabernik. Tako so leta 1981 namenili največjo skrb in pozornost prenovi in razširitvi hipodroma. Kasaško stezo so povečali na 700 metrov, širina steze z dvignjenimi zavoji pa je bila 15 metrov. Za ureditev steze so morali preusmeriti reko Pšato in navozili so kar 30.000 kubičnih metrov zemlje. Največ oziroma večino denarja pa so takrat pridobili s tombolami. So pa takratne akcije podpirali tudi občina Kamnik, TKS Kamnik, KS Komenda, družbenopolitične organizacije ter posamezni člani, med katerimi so še posebej iz­stopali med kasači Zdenko Cibašek in Peter Zmrzlikar ter jahači z Miho Tabemikom.

Ob 30-letnici delovanja kluba so zapisali

»Ocenjujemo, da smo bili vselej dober in gostoljuben or­ganizator velikih konjeniških prireditev; med njimi tudi državnih prvenstev (v militaryju) in drugih domačih prvenstvenih tekmovanj na najvišji ravni. Tekmovalci so vedno radi prihajali k nam tekmovat, zmeraj pa smo na skrbno pripravljenih dirkah imeli tudi dober obisk.«

Kasaška in jahalna sekcija

V okviru Konjeniškega kluba Komenda sta že pred praznovan­jem 30. obletnice ustanovitve leta 1978 zaživeli kasaška in jahalna sekcija.

Kasaško sekcijo so do leta 1999, ko je bil ustanovljen kasaški klub, zaporedoma vodili Zdenko Cibašek iz Most, Peter Zmrzlikar iz Nasovč, dr. Maks Tušak iz Zal­oga in Matjaž Bergant iz Zapog.

Jahalno sekcijo je vseskozi do leta 1999, ko je bil ustanovljen Jahalni klub, vodil Miha Tabernik s Podboršta. Tajnik obeh sekcij oziroma klubov je bil vse od leta 1970 Peter Peterlin s Podboršta. Blagajniki so bili Rudi Prelc, Janez Ocepek, Peter Zmrzlikar, Ivanka Perme, Ma­jda Osolnik in Marija Novak.

Jahalna sekcija je ob ustanovitvi leta 1978 organizirala tudi Jahalno šolo in še isto leto pripravila tekmo s konji v jahanju čez drn in strn, ki je bila hkrati generalka pred organizacijo državnega prvenstva v militaryju v letu 1979, ko je Kamnik praznoval 750-letnico. Leto kasneje so se potem komendski jahači izkazali s sodelovanjem pri izvedbi prvega uradnega mednarodnega jahalnega turnirja v preskakovanju ovir in dresuri z izbranimi jahači iz evrop­skih in azijskih držav ob 400-letnici kobilarne v Lipici.

V Komendi je jahalna sekcija pri Konjeniškem klubu Komenda začela prirejati vsakoletna tekmovanja v spomin na preminulo članico Alenko Žnidar. Leta 1995 je v Arboretumu Volčji Potok priredila zelo uspel in odmeven jahalni turnir.

Člani in članice kasaške sekcije pri Konjeniškem klubu Komenda so s svojimi konji v letih po ustanovitvi sekcije dosegali vedno vidnejše uvrstitve tako na komend­skem hipodromu kot tudi na tekmovališčih v Sloveniji in po Evropi.

Od konjev se je v letih od 1987 do 1989 najbolj proslavil ameriški žrebec Adam Adonno lastnika Lojzeta Laha s Klanca, ki je pod vajetmi najboljših avstrijskih poklic­nih in amaterskih voznikov ter Slovenca Marka Slaviča na Dunaju pobiral nagrade in se zelo priljubil razvajenim dunajskim ljubiteljem kasaških dirk. Njemu so sledili kasači podpredsednika Konjeniškega kluba Komenda mag. Milana Lovrenčiča Keystone Ideal, Keystone Incognito in Key­stone Ivan.

Člani kasaške sekcije Konjeniškega kluba Komenda so prvič osvojili nagrado leta 1978, ko je Zdenko Cibašek s konjem Tadijem na najpomembnejši konjski dirki na kasaškem derbiju v Lju­tomeru osvojil tretje mesto. Leta 1986 je bil Lahov Amur na kasaškem derbiju v Ljubljani drugi, leta 1987 pa je Brski Niko voznika Ivana Kosca s Križa na dirki v Beogradu osvoji tretje mesto, leta 1988 pa s konjem Petrom na dirki v Šentjerneju zopet tretje mesto. S temi in drugimi visokimi uvrstitvami je Konjeniški klub Komenda začel preraščati zgolj ljubiteljske okvirje ter v tekmovalnem pogledu posta­jati pomemben konjeniški klub na Slovenskem.

Tudi članice

Posebna odlika Konjeniškega kluba Komenda je tudi, da je že zgodaj odprl vrata tudi ženskam. V poznih petdesetih letih je v sulky že sedla zagreta privrženka kasaškega športa Slavka Jagodic iz Podgorja, še posebej pa se je s svojim Žigom za njo v kasu izkazala dr. Mojca Tušak.

V letu 1989 je Konjeniški klub Ko­menda ob hipodromu odprl gostišče, ki mu je prinašal nekaj rednega dohodka od najemnine za pokritje velikih stroš­kov delovanja kluba, naslednje leto pa je klub dal asfaltirati okrog 800 kvadratnih metrov poti in drugih površin ob hipodromu.

V tem času se je za­čel z mladim, ki so se zanimali za kasaški šport, načrtno posve­čati član kluba Ivan Kosec s Križa. Temu je potem botrovalo povečano zanimanje za konjeniški šport v Komendi in njeni okolici. Kmalu so se pokazali uspehi njegovega dela. Konjeniški klub Komenda je s kasaškim tečajem za mlade navdušence (Roman Jerovšek z Gmajnice, Aleš Osolnik s Križa, Stane Kavčič iz Žej in Tomaž Lah s Klanca), ki so pozneje postali uspešni tekmovalci, spodbudil tudi druge konjeniške klube po Sloveniji k načrtni skrbi za mlade tekmovalce.

Sodelovanje s klubom DTC Viersen iz Nemčije

Poleg predsednika Lojzeta Laha s Klanca ima glavne zasluge, da je ta klub leta 1995 navezal prijateljske stike pa tudi tekmovalna srečanja z znanim in v konjeniškem športu v Nemčiji pomembnim konjeniškim klubom DTC Viersen tudi športni novinar in prijatelj KK Komenda Henrik Uebeleis

Ta klub je leta 1995 povabil predstavnike in tekmovalce Konjeniškega kluba Komenda na obisk in merjenje moči v Nemčijo, naslednje leto pa so jih gostili Komendčani. Ti so bili na vseh konjskih dirkah, ki so do leta 1995 vsako leto izmenično v Nemčiji oziroma v Komendi, njihov dostojni tekmec. Na domačem terenu so jih kot ekipa še vedno premagali, enkrat pa so bili boljši tudi v Nemčiji. Kot posameznik pa je pri merjenju moči z Nemci pri njih dosegel največji uspeh član Konjeniškega kluba Komenda Matej Osolnik, ko je leta 1998 zmagal na memorialu Henrika Uebeleisa.

Zaslužna imena

Konjeniški klub Komenda pa ne pozablja tudi na svoje zaslužne člane. Od leta 1991 v Komendi prireja konjske dirke v spomin na prvega predsednika kluba in pobudnika kasaštva v Komendi Janka Juhanta. Poimenoval jih je Juhantov memorial.

Veliko mu je tudi do tega, da bi med člani in članicami vladali ne samo dobri delovni, marveč tudi prijateljski odnosi, skratka, da bi bili tekmovalci in tekmovalke, ki nastopajo za klub, celovite osebnosti, ki znajo ne le ravnati s konji in iz njih na konjskih dirkah izvleči čim več, marveč tudi spoštujejo tradicijo konjeništva in konjeniškega športa v Komendi ter njegove velike može. Eden takšnih je bil poleg Janka Juhanta tudi leta 1994 umrli član Franc Dimic s Križa, ki je tekmoval s kmečkimi dvovpregami, vozil goste in narodne noše na različnih prireditvah in slovesnostih, celo na kmečki ohceti v Ljubljani. Po njem je Konjeniški klub Komenda poimenoval dirke kmečkih konj za Memorial Franca Dimica.

Prav posebne zasluge za Konjeniški klub Ko­menda ima tudi leta 1998 umrli član in športni novinar Dela Henrik Uebeleis, ki je pozorno spremljal raz­voj in tekmovalne dosežke Konjeniškega kluba Komen­da. Vestno je poročal o njih pa tudi sodeloval pri pripravi kasaških biltenov.

Prepoznavnost tudi s sejmi

Predsednik Konjeniškega kluba Komenda Lojze Lah je tudi najzaslužnejši za to, da so se leta 1995 začeli v Komendi na hipodromu spomladanski in jesenski kmetijski sejmi, ki privabijo vedno več domačih in drugih razstavljavcev, z njimi pa tudi obiskovalce. Ti sej­mi so lepa priložnost za uveljavitev Komende, pa tudi za domače kmetovalce in obrtnike, saj so jesenski kmetijski sejmi dopolnili tudi obrtniško ponudbo.

Danes ima Konjeniški klub Komenda prek 250 članov, konj pa več kot 30, od tega okrog 20 tekmovalnih. V zadnjem desetletju so bili tajniki Miha Ferjuc, Nataša Blaž in Polona Kern; računovodje Majda Osol­nik, Marija Novak in Igor Kvas, blagajniki pa Ivanka Perme, Ves­na Bogataj in Irena Misja.

Leta 1999 sta se prejšnji kasaški in jahalni sekciji zaradi lažjega poslovanja preimeno­vali v Kasaški klub in Jahalni klub, njuna krovna organizacija pa je še vedno Konjeniški klub Komenda.

Številni tekmovalci Konjeniškega kluba Komenda so kasaških tekmah v Sloveniji dosegali in še vedno dosegajo lepe klubske uvrstitve. Med njimi so Roman Jerovšek s kobilo Jasno, pa Mirko Gregorec s konjem Jasinom, ki last Tomaža Laha in drugi.

Pri načrtih za prihodnost velja poudariti načrte za nov hipodrom oziroma za večjo, 800 metrov dolgo stezo. V organizaciji kluba pa so v Komendi postali kmetijski sejmi vse bolj pomembni tudi v koledarju slovenskih sejemskih prireditev. Med drugim prav s sejmi, poleg konjeniškega športa, je namreč danes tudi občina Komenda prepoznavna po vsej Sloveniji in tudi prek meja.

Andrej Žalar